Omemba: Jane Kallir

»Živimo v najveličastnejšem obdobju, kar jih je svet kdaj videl. […] Kar je obstajalo pred letom 1914, pripada nekemu drugemu svetu – zato bomo vedno gledali le v prihodnost.«

»Schiele slika moč in krhkost, slika utrujenost duše. Je trezen in ekstatičen, realist in sanjač.«

»Vojne je konec in jaz moram oditi. Moje slike bi morale biti razstavljene v muzejih po vsem svetu.«

»Večinoma gre za ponaredke – nezaslišane kopije.«

»Mislila sem si, da obstaja velika verjetnost, da je pristna.«

»To je bilo dekle, ki je leta 1918 redno poziralo Schieleju, tako samo kot včasih tudi z mamo.«

»Ne vem, koliko je plačal za risbo.«

»Ekstatični smo.«

»In morda malo v šoku, vendar na koncu resnično srečni za vse vpletene.«

»Ne morem si pomagati, vendar menim, da če ne bi bilo Habitat NYC ReStora, bi ta del umetnostne zgodovine končal na odlagališču, izgubljen za vedno.«